SILISTRA

Silistra je moja zadnja postaja na poti po Bolgariji, dobri in zanimivi gostiteljici. Kar enajst dni sem se po njej škrabal z ljotko Viro. Jutri se odjavim in stopim čez, povedat Romunom, da še njih poškrablem, kolikor potrebujem do cilja.

Tu sem v čudni četrti mesta, med črnimi. Taksist me je sem dostavil, da sem zamenjal deset evrov za leve in njemu odštel 1,2 leva za prevoz (60 centov). Enega sem že poslal s "spizdi", ker se mi je preveč motal okrog mize. Imam dober nož, porinjen za copati. Nabaviti sem si ga moral, saj pa sem bil brez njega, kot kmet brez traktorja. Nohtov si s sekiro ne morem rezati, bi se mi še galebi smejali.

Baterije mi je napolnil, pivo Tuborg, dobro hlajeno, pa mi prodaja po 80 centov.

Malo bom še tu, potem odidem. Moram si poiskati prostor za bivak, nekje v parku, da ne bom spet šlatal kje po blatu in travo do vratu. Mater, kak smo sinoči s policaji kolovratili za ljotko (ladjico). "Dušane, pa gde misliš, da si jo ostavil?", me je mali stalno spraševal. Ta dva, se verjetno  danes še cel dan smejeta. Eno noč, v Ruse, je bilo še huje. Tam sem jo sam, v temi iskal dobro uro, preden sem jo našel.

Naj bo, dan je bil naporen. Tudi danes sem potegnil nekaj čez 60 km. Po Romuniji bom tempo stopnjeval, ker imam že vsega dovolj nabranega, razen vas, ki ste mi zvesti do konca in sem vam za to zelo hvaležen.

 

Jutri pa naprej, điiiiiiaaaaaaaaajjjj!!!