torek, 19. julij 2011

PEŠA

Peša, Peter Vasilev Ivanov, ta pa je faca. Ta mi je polepšal dneve, tiste, ki so mi jih od doma grenili.
Soboto, popoldne sem zapustil Vidin in med potjo trikrat zadremal v čolnu. Nazadnje me je zbudil kapitan tovornjače s prijaznim mukanjem in pozdravno gesto. Kje sem prespal noč, mi ni znano.
V nedeljo, ni bilo sonca, niti ni deževalo, proti večeru, sem iskal zavetišče pred nočjo. "Na plitko grabi, da mi ne splašiš ribo",  mi je ukazoval. "To pravi doma!", mu odvrnem. In tako to gre med nami traperi, da začnemo ostro, na nož in končamo, kot najboljši prijatelji.
Za večerni menu sva imela nadenico. Saj vem, da nimate pojma, kaj bi naj to bilo.
Pila pa sva rakijo iz akacijevega cvetja in limonado, za žejo pa pivo. Kadil se je domač tobak, aromatiziran z naravnimi dišavnicami. Saj veste, kako se to dela, v mikrovalovki in ....
Potem sem postavil šotor, malo vstran od njegovega, vendar še vedno na njegovem ozemlju, ki ga je ogradil s špago in rdečimi zastavicami, proti šakalom.
Teh se dosti potepa po gozdovih in so prav nevarni. Jaz se jih varujem z štirimi informiranimi kamni, ki določajo moje taborišče in stražijo spokojnost.

Zjutraj nama je spet skuhal kavo, in sva se odpravila vsak na svoje: on ribit, jaz na pot.
Drugo kavo, kar cel pisker so mi skuhali na jadrnici. "Mi smo prijatelji", mi je nazdravljal Bulgar, "ker si delimo isti veter in iste vode."

To noč sem spal bolj bougo. Zazdelo se mi je, da mi je nekdo pogledal notri v šotor. Zagrabil sem mačeto in gas ven, okrog šotora, gor po drevju, ... nikjer nikogar. Privide sem imel. Privide od dosti kave, utrujenosti in vročine. Tako sem se s tem sprijaznil in zadremal.
To sem vam napisal, sede na robu pločnika iz mesta Orahovo, z ukradenim signalom BTC. (verjetno ni naš, slovenski)
Zdaj je že bolje, cocacola, kavica in topli sendvič v senci. Bulgarski prijatelji mi gredo na roko. Jutri potegnem naprej.
Če imate čas, vsak torek ob 21.h na Murskem valu. Najdete na Pomurje.si

Điaaaaaaaaaaahaaaaaaa !!!






Pešo kuha kavo

Jutranji ribič

17 komentarjev:

  1. Hello Dušan,

    evo "javljam" se 3 minute po tvojem blog-u. :))
    Vidim, da je vse OK s tabo, to je glavno. V Bakofcaj se fejst dogaja in se še bo. Prejšnji vikend igre na vaudi, te vikend žurka pri Imperiji - sobotna aninska žurka.

    No, tij maš pa svoje žurke, tuj vredi. Drži se!

    OdgovoriIzbriši
  2. OK, STANKO. Vsaka žurka je dobra za poskusiti.
    Kdaj bo svetamaša na travniku?, da se grehov spovemo in malo nacedimo. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Pravijo, da je v tistih krajih, kjer ti pluješ, hudo vroče, pa se nič ne čudim tvojim nočnim moram.:-))
    To tvoje potovanje se mi zdi hujše kot kakšno urjenje za plačanega vojaka. Še Rambo je manj trpel v tistih hostah :-))Upam, da je ob vseh prigodah tudi dovolj prostora za užitke.Poleg problemov je vedno tudi kaj lepega, če le znaš videti in pri tebi v to sploh ne dvomim.

    Lepo bodi, lep pozdrav in srečno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Na satelitski sliki sem pogledala, kje približno si.Vidin je označen, Peša (Pesa) pa ne.
    Na obeh straneh reke so ogromne nižine in polja, ob reki tudi gozd.Šakalov se ti ni treba bati, ker ponoči v koruzi lovijo zajce :-))
    A do otokov sredi reke si že prišel? Ogromni so in gozdnati.Prometa na reki pa tudi veliko.

    OdgovoriIzbriši
  5. Eh, sedaj vidim, da je Peša tisti Peter :-)))
    Sem bila zopet prehitra.

    OdgovoriIzbriši
  6. V večjih mestih se vedno kje najde kakšen odprt signal za internet. Še posebej v bližini hotelov in drugih krajev, kjer so gostje, ki želijo na net.

    Dušan želim ti mirno Donavo in veliko lepih trenutkov na vodi in na kopnem.

    Prijeten dan.

    Roman

    OdgovoriIzbriši
  7. SPOMINČICA, vsega pomalem, bolj trpim bolj uživam :), maniak. Ne, ne trpim, to je le del potovanja. Je, otokov, je. Moram prav paziti kje grebem, da ne odidem v kak preveč zabačen rokav. Težko se, zaradi kontra tokov, ven pride. Gledam, kje hodijo ladje in karto sem nabavil.

    Hvala SPOMINČICA in ROMAN tudi trebi.

    OdgovoriIzbriši
  8. Dolga je tvoja pot, daleč je še Črno morje, previdno in brez pretiravanja. Vročina je ubijalska.
    V Nikopolju moj poklon slovenskim vrlim vojščakom.
    Srečno!

    OdgovoriIzbriši
  9. Oj, BRANKA, hvala za namig. Vzel si bom čas in postal tam, kjer je že stopala slovenska noga. L.p.

    OdgovoriIzbriši
  10. Na netu vidim, da imaš nekaj dežja oziroma neviht.
    Upam, da se med tem ko dežuje, na kopnem dobro spočiješ in si nabereš novih moči za pot do Črnega Morja.
    Sedaj je Donava že tako široka, da verjetno večkrat pomisliš, da si kje na jezeru ali morju. Še posebej, ker si nizko nad vodo.

    Dušan vse dobro!

    Roman

    OdgovoriIzbriši
  11. no, kolikor Dušan ne pove, izvem iz vaših komentarjev. da je Nikopolje že blizu, da so tam nevihte, široka Donava in da Črno morje iz daljave že malo čaka na Dušanovo tiknadgladinasto veslanje.
    vsem pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  12. Koliko še ? Sedaj sem pa že nestrpna, ker bi rada videla Črno morje :-))

    Saj te nič ne podim, ker vem, da se matraš.
    Še malo, pa bo.
    Še vedno držim pesti in vem, da bo vse dobro.
    Lep pozdrav in še naprej srečno.

    OdgovoriIzbriši
  13. Kje si, so se izneverili "ukradeni signali"?
    Predvsem srečno v nadaljevanju!

    OdgovoriIzbriši
  14. Eh, tu sem, BRANKA, v Nikopolu, kot si mi namignila. :)

    ROMAN, pralo je v sredo popoldne, potem sem iz mesta odšel v pristanišče, od tam do "baze". Tistega dne šotora nisem podiral, ker je že bil večer. Potem pa spet nevihta in gromska strela preko cele noči. Zdaj sem tu, na suhem.

    MAHOVA, ti gledaš z daljnozorom? :)

    OdgovoriIzbriši
  15. SPOMINČICA, če me ti ne bi priganjala, bi še malo zalegnil. :)
    Veš, da bo vse dobro, ... meni bougeci tudi tak pravijo.

    Hvala vsem in lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  16. Bila tu, po dolgem, dolgem času :)

    Lp, Lea

    OdgovoriIzbriši