Blizu Dekanovca

Takoj vam povem, fotografije ne bo. Drago gostovanje pri mobilnih operaterjih in baterije.
Kako je bilo na meji?
Ne vprašajte. Ob enajstih sem dobil odločbo v M.Soboti na pošti, me je ena simpatična turistična delavka peljala, .... In kakšne policajke, Hrvatice !!! , da ti veslo vstane. Tudi to, da je tu ponoči v šumi bolj varno, kot v domači postelji, kjer te lahko lastna baba mimogrede, ... Saj prebirate Novice, Oste Bakal in druge kriminalke.
Vglavnem, narod je navdušen: vi doma , in gostitelji pra vtak.
Vsega vraga se je dogajalo, pol sem že pozabil. :)

Je pa bil lep večer, v času, ko se je sonce približalo obzornici na pol kazalca izstegnjene roke. Na levi Madžarska, na desno Hrvaška, vmes pa moj čoln in BOBRI !!! Bobri sem vam pravil. No eden je bil, ki je transportiral drevesa za svoj brlog. Se še spominjate, naših na Muri pri Bakovcih? Tam smo bolj agresivni prebivalci in so se živali morale odseliti.
Jutri se bo moral seliti človek, to si zapomnite. Kjer ni obljudeno za živali, ne more biti za človeka.
Tu, kjer sem zdaj, vam povem, ljudje dragi: KOT V RAJU ! Zvečer sem si prižgal radio, da bi malo muzike in kakšno osmrtnico od vas poslušal. Katastrofa, moja ušesa tega več ne prenesejo, tako, da sem ugasnil in poslušal glasbo iz okolice.
Žabe, ptice vseh vrst, Tam čez iz Madžarske je nekaj tulilo .
Potem pa ponoči je čisto vse utihnilo, da bi spanec imel svoj mir, le šum vode mi je dajal tisti ritem, ki ga telo v spanju potrebuje.

Kdo ve?, pridem danes do Drave?
Če ne, pa jutri.
p.s.
Navodilo za vas, doma: ne pobijajte se, ne afnajte se z bogastvom in strah vas naj ne bo.

Če vsem ne odgovorim, bom to storil kdaj ob priliki.
Hvala, da ste z mano.