DRAVA GIZDAVA

Selo levača

Kak kilometer od reke. Pripešačil sem, da si napolnim baterije.
Želel sem naložiti fotko koša (koruznjak), tu pred mano, pa zaradi slabe povezave, kdaj drugič.
Včeraj je bilo, uh, nej za praviti. Do poznega popoldneva sem pojedel 2 krpüjšnici, eno čebulo, pol malih brajd grozdnih vršičkov in popil 1 dl domače rdečke pri ribiču, bre ene kaplje vode, ki je dnevno popijem cca 4 litre. O tem vam povem drugič kaj več.
Okrog deset km pred Dravo se mura precej razširi in upočasni tok. Štiri km pred Dravo sva se še pošpilala z bobrom, potem se mi je skril pod vodo.
Slab km pred Dravo je Mura cepetala na mestu, potem pride z desne prvi priliv vode. Kmalu za njim drugi.
Kaj je to Drava?, jebenti, Jo po koščkih prilivajo k Muri?, sem pomišljal.
Potem pride tretji priliv, vse se mi zdi nekam preširoko. To je zdaj Drava?, si modrujem, sam pri sebi. Tak se večino sam s sabo pogovarjam in s čolnom, ko pa ni drugih.
Potem pride veeeelik desni ovinek, onstran nekaj šumenja in ropotanja in glej čudo sveta!
Z desne se je prinesla kot boginja vseh voda, kot ešalon stotih poskočnik žensk, ponosnih, razposajenih, s pozdravom desno krilo!!! po
Bogpomagaj: "Kakšna bo Donava?, ko je že Drava prevelka. Kak se bo Donava predstavila?"
Vse to mi je skakalo po glavi, potem ko sem naenkrat prejemal preveč občutkov hkrati.
Kaj bomo mi trije zdaj tu, cepetali? (mi trije smo Mura, jaz in čoln)
Kot bi se Mura obotavljala, kot bi jo bilo sram pred to poskočno vodno damo.
Pa smo se odločili: "Jiiiiihaaaaaaa!", in se zagnali na njene valove in vrtince.
Šibalo je 200 na uro. Če bomo tak leteli, smo jutri na Donavi. No, tam po kakšnem kilometru se je stvar malo le umirila umirila.

Zdaj sem tu, kjer sem: kavica, podravska rakija, prijazna gospodinja in ne hud njen mož. Napolnim in grem dalje. Upam, da najdem čoln, kjer sem ga pustil.
Čaw!