Ob 6.h sva naložila, vozilo in začasni dom.
Zjutraj rano sva se odpravila ispred Kajak-kanu kluba v Krogu, jaz in Pišta. Pišta, Štefan Varga je bil moj trener, bolj svetovalec, instruktor. Po poti sva naložila mladega Andreja, perspektivnega kajakaša.
In potem na avstrijsko.
Kaj se je potem dogajalo, ne vprašajte. Voda visoka, kalna ... Iz avtomobila mi je kazal brzice, male slapove in vprašal: "Bi?, ali greno nižje."
Kaj bi zdaj, bi ne bi!, ne sme biti vprašanje. Še zadnja navodila, stisk roke in ostal sem sam. Sam s čolnom in reko.Kratek posvet z bougeci, tresk levodesno in štaaaaart.
Zvečer vam povem, kako sem jahal valove, se zaganjal čez brzice, preživel sicer mali, vendar luciferski slap. Pol čolna avstrijske vode sem pripeljal do Kroga. Izplakujem, tu pri brodu.
Imam še nekaj km poti do mlina na Muri, pokramljam z novinarji, z vami in spat.
Zdaj spim, kot zaklan vol. :)
Prvi čudež - spi in piše !:-))
OdgovoriIzbrišiBougeci so ti očitno naklonjeni. Naj ti bodo še naprej.
Spominčica,
OdgovoriIzbrišiKak tij z njimi, tak oni s tabo.
Verjetno že na valovih. Naj te nosijo v počasnih ritmih valčka.
OdgovoriIzbrišiNe še Branka, popoldne. Hvala za glasbo. :)
OdgovoriIzbriši