TUTRAKAN

Tutrakan je zgodovinsko znano mesto tu ob Donavi. Spodnji, stari del je ohranjen še iz rimskih časov.

Enajst ur dobrega dela sem potreboval od Ruse do sem, nekaj čez 60 km in ugodno vreme. Nekaj me je mencala romunska ribiška kontrola, ko sem se kopal in bril potem so se ustavili bolgarski policisti. Nič legitimacije, le prijazna izmenjava besed in "živ in zdrav bil". Med potjo nekaj fotk ribičev z mrežami, tu v mestu pa ob 19.h vse zaprto.

Hodim okrog, kot maček okoli vrele kaše, ko zagledam nekaj korakov gor restavracijo Prijateli.

Grem gor, napol mrtev, dober večer, odložim torbo in vsednem. "Ima bira?", vprašam in potiho upam, da ga res ima, sicer grem Donavo srebat.

Nekam čudno me gledajo, čef namigne, kelnarce prijazne takoj na voljo. Hladno odlično bolgarsko pivo KAMENICA. Potem takoj, če sem za kebabče in se zgodi, kot je šef povedal. Vse časti hiša, pa spet kamenico, pride komandir policije, mi uredijo telefon, medtem mi policija straži čoln, kao da je tu dosti ciganov, mi pove komandir, medtem, ko me vozi po mestu. In nemogoče, kot bougec se počutim: še polno vrečo dobrot za jutri so mi napakirali.

Delam napake, ker pišem v temi in dežuje, tu za oglom. Zdaj trčim na policijo, ker me kličejo z radija. Čao, jutri pridejo forke intd ali pa ne, ker moram v Silistro in Romunijo. Naj zaključim, kot mi srčno želijo: Živi in zdravi bili!

Juuuuutrooooo!

Eeeej, sinoči smo  iskali ljotko Viro. Dva mlada policista: Dimiter, Ivo in jaz smo se kobacali po dežju, temi, blatu in strmih poteh, da smo po dobri uri le našli ljotko.

"Kaj Dušane, tu boste spali ???!!!", se je začudil Ivo in se prijel za glavo. Še nekaj časa sem ju slišal hihitanja in čudenja, ko sta odhajala. Medtem sem se dobro naspal, zdaj pofotkam in odrinem za cca 60 km oddaljeno Silistro,  zadnjo postajo v Bolgariji.

p.s. ciganov ni bilo nikjer za videti  :)