Veter imam rad, vendar so se tu na Donavi ti eolski bogovi preveč razkurili. Zjutraj sem potegnil, okrog osmih, da pridem čimprej do Vukovarja. Po treh kilometrih sem tu, skrit v zalivu, pred razbesnelo Donavo. Čakam, da se veter pomiri.
Sinoči mi je druščina postregla s fish, ribjim paprikašem, napravljenim iz donavskega šarana. Riba, tretina čebule, malo vina, soli in dosti sladke paprike. Tu okrog in v Vojvodini ga znajo odlično pripraviti. Potem smo to malo zalili s suhim vinom, muzika in veselca se je začela. Za kafičem, v kotu sem si že pred tem postavil šotor. Predvsem moška druščina je bila zbrana. Saj se jih je nekaj dušic tudi okrog potikalo, ki bi mi delalo druščino čez noč. A kaj, ko naslednjega dne, veslo zahteva celega človeka in vso energijo za nadaljevanje poti.
Še to, nič popra in česna v paprikašu. Vsekakor zanimivo, doma za poskusiti.
Njami, njami! :) Bova doma tak paprikaš 1x poiskusila? ;)
OdgovoriIzbrišiSigurno, Stanko.
OdgovoriIzbrišiTakega sem spet po dolgem času sprobal. Nazadnje pred mnogimi leti v Somboru.
Torej te je ustavil - Eol. Je že vedel, da moraš še malo počiniti :-))
OdgovoriIzbrišiTo ni še nič, ko boš prišel med komarje se bo začela prava Odisejada.Svetujem ti, da si narediš čepke za nos in ušesa :-))
Če bosta doma kuhala ribji paprikaš, me zanima, kje bosta dobila donavskega šarana :-)))
Lep dan ti želim in mirno reko.
Spominčica,
OdgovoriIzbrišiza komarje ni skrbi, tisti ki pikne, tudi krepne. :)
Za šarana je skrivnost, lahko pa prideš probat.
Hvala za mirno reko, danes je slišala.
L.p.
Komarice bodo prava nadloga, zdaj je njihov čas vampirjenja...:-)))
OdgovoriIzbrišiRibji paprikaš bi pa tudi jaz.
Šarane sigurno tudi v Muri skrivate :-))
OdgovoriIzbrišiKomarji pa niso čebele !
Že zdaj sta vabljeni. :)
OdgovoriIzbrišiNjami, se mi sline cedijo :)
OdgovoriIzbriši